1. oktober je za mednarodni dan starejših razglasila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1990. Starostna meja, pri kateri naj bi se na splošno začela starost, ni določena. V Sloveniji običajno označujemo z besedo starejši osebe, stare 65 ali več let (65+). Na začetku letošnjega leta je bilo med prebivalci Slovenije v tej starostni skupini približno 193.000 moških in 251.000 žensk (SURS, 2022).
Danes živimo v povprečju dve desetletji dlje, kot so živeli naši stari starši pred slabim stoletjem. Starejši ljudje so večinoma solidnega zdravja, sposobni in samostojni. Svetovna populacija starejših ljudi narašča, sožitje generacij postaja spet bolj neobhodno, v prihodnjih desetletjih bomo tako imeli veliko večjo vlogo ne le pri skrbi zase in v družbenem življenju, ampak tudi na gospodarskem in delovnem področju.
Zreli starejši ljudje so imeli – in še vedno imajo – v družbi posebno vlogo, vlogo modrecev. Težko bi človek res dozorel do prave življenjske modrosti, če si skozi leta ne nabere dovolj izkušenj in na situ let preseje zrna od plev. Zori le človek, ki si za to z veseljem prizadeva, ki ima kljub vsemu doživetemu še vedno zvrhan koš svojih želja in potreb.
Zatorej, če se hočemo kakovostno starati, moramo imeti pozitivno stališče do starosti in si oblikovati dobro sožitje med starejšimi in mlajšimi generacijami. Moramo pa si pridobiti tudi dovolj razumljivih in natančnih informacij, kako si urediti življenje, ko se naša leta umirijo. Če želimo pridobiti širšo sliko, povprašajmo za nasvet sorodnike, druge vrstnike ali zunanje, zaupanja vredne svetovalce.
V Gerontološkem društvu Slovenije bomo tudi v prihodnje zagovorniki pravic starejših ljudi. Z različnimi posveti bomo ozaveščali javnost in opominjali odločevalce ter krepili obstoječe društvene programe in razvijali nove. S tem bomo pripomogli k bolj kakovostnemu staranju in življenju starejših ljudi.