Dejavnosti

Starejši človek z demenco in njegova družina

Društvo se z obravnavo, skrbjo in delom na področju demence ukvarja že od začetka delovanja, od leta 1969 dalje, zato je program Demenca že dolgoleten in kontinuiran program društva v slovenskem prostoru. To pomeni, da ima društvo razvit transfer strokovnega znanja, veščine in ključne kompetence na področju obravnave, skrbi in dela z osebami z demenco v družinskem okolju, s katerim že leta odgovarja na potrebe okolja po soočanju z demenco. FIHO je doslej prepoznal potrebo in podprl naše aktivnosti v zvezi z osveščanjem, informiranjem, obvladovanjem in razumevanjem demence v domačem okolju. Spoznanja strokovnjakov na eni in potrebe okolja na drugi strani zahtevajo osveščanje o demenci tudi v prihodnje, kar prispeva k družbeni pomembnosti programa. Delavnice Vaje za vadbo spomina in zbranosti, ki predstavljajo ključni sklop znotraj programa, se izvajajo čez celotno leto z izjemo poletnih dopustov in šolskih počitnic.

Program, ki že več kot desetletje uspešno širi strokovno znanje s predavanji in sodelujočim ponuja delavnice za krepitev spomina in zbranosti, je za udeležence brezplačen. Izvajamo ga po različnih krajih v Sloveniji, udeležujejo se ga predvsem starejši ljudje in njihovi svojci. Sredstva FIHO nam omogočajo, da starejšim ljudem nudimo brezplačno udeležbo, kar je ključno, saj starejši ljudje predstavljajo eno od bolj socialno ogroženih skupin in si primerljivih tržnih programov mnogi ne bi mogli privoščiti. Hkrati so preventivne delavnice in prepoznavanje zgodnjih simptomov demence izjemnega pomena za posameznika in njegovo družino, zato dostop do informacij nikakor ne sme postati pogojen s finančnimi sredstvi starejših ali njihovih bližnjih. Ob dolgoletnem izvajanju delavnic se je izkazalo, da poleg vira informacij za udeležence prinašajo tudi možnost druženja in navezovanja stikov, kar je ob stigmatizaciji demence in pogosti osamljenosti starejših za posameznika ključnega pomena.

Namen programa je opolnomočiti osebe z demenco in njihove družinske člane, povečati ozaveščenost o demenci v družbi ter starejšim ljudem predstaviti možnosti preventivne krepitve spomina in zbranosti. Program je namenjen starejšim ljudem, njihovim družinskim članom in ožji socialni mreži posameznika, ki se sooča z demenco. Cilj programa je udeležencem zagotavljati podporo, jim ponuditi znanje za prepoznavanje začetnih simptomov demence in jih s strokovnimi pristopi opogumiti za pridobitev diagnoze, opolnomočiti za zagotovitev virov opore in ustreznega zdravljenja. Z delavnicami udeležencem približamo vaje za krepitev spomina in zbranosti, pri organizaciji pa uspešno sodelujemo z drugimi organizacijami (npr. medgeneracijskimi centri, dnevnimi centri za starejše, domovi za starejše občane itd.) in delavnice izvajamo v lokalnem okolju. Program se povezuje tudi z drugimi programi GDS, ki jih sofinancira FIHO (svetovanje, informiranje), zato se kompleksni problematiki demence lahko približamo celostno, hkrati na ravni posameznika in širše družbe.

Svetovanje starejšim ljudem o starostnem varstvu in problematikah v starosti

Namen programa je nudenje pravih, razumljivih informacij in strokovnih nasvetov o različnih vidikih staranja starejšim ljudem in njihovim bližnjim. Cilj programa je z dostopnostjo informacij in jasnimi odgovori na vprašanja podpreti posameznika za pridobivanje ustrezne oskrbe in koriščenje storitev. S programom zagotavljamo individualno svetovanje starejšim ljudem in njihovim bližnjim, ki se ob skrbi za svoje družinske člane pogosto soočajo s poplavo netočnih in težko razumljivih informacij. Program starejšim omogoča tudi vključitev v skupine, kjer si medsebojno nudijo pomoč, izmenjujejo nasvete ali v sodelovanju z mlajšo generacijo dobijo priložnost izpostaviti težave vezane na dostopnost, uporabnost in razumljivost njim namenjenih storitev ali materialov. Nepoznavanje možnosti pomoči izrazito negativno vpliva na kakovost življenja starejših in doprinese k preobremenitvi družinskih članov, ki zanje v domačem okolju skrbijo.

Finančna podpora FIHO nam omogoča, da brezplačno nudimo odgovore na vprašanja, ki jih imajo starejši in njihovi bližnji o staranju in koriščenju različnih oblik pomoči. Epidemija covida-19 je še dodatno osvetlila ključen pomen razumljivih, strokovnih informacij za učinkovito spopadanje z vsakodnevnimi izzivi, hkrati pa so z razvojem digitalne družbe viri teh informacij za mnoge starejše postali težko dosegljivi. Program Svetovanje izvajamo tako z deljenjem informacij na spletu kot tudi osebno v društveni pisarni, v času uradnih ur ter prek telefona in na številnih dogodkih, kjer sodelujemo (npr. razni festivali, sejmi ipd.).

Temelji programa izhajajo iz večletnega izvajanja programa telefonskega svetovanja, ki smo ga na društvu izvajali od leta 2012 in ga je podpiral tudi FIHO. Program smo stalno prilagajali potrebam starejših in aktualni problematiki, dolgoletno izvajanje programa pa nam zagotavlja vpogled v težave, s katerimi se starejši soočajo pri iskanju informacij in dostopanju do storitev. Program se izvaja celo leto z rednimi srečanji skupin, tematsko telefonsko svetovanje pa poteka tedensko po vnaprej dogovorjenem razporedu.

Informiranje starejših ljudi

Namen programa je starejšim zagotoviti dostop do informacij o možnostih aktivnega vključevanja v družbo, koriščenje različnih storitev, udeležba pri društvenih programih in obveščanje o aktualnih spremembah (na področju zakonodaje, novih ugodnosti v lokalnem okolju itd.). Starejših informacije o njim namenjenih storitvah in ugodnostih pogosto ne dosežejo; cilj programa je ponuditi čim več informacij na enem mestu, v razumljivi in pregledni obliki. Tako se na eni strani izognemo dezinformiranosti, na drugi pa starejše vzpodbudimo k aktivnemu vključevanju v skupnost in jih opolnomočimo za koriščenje različnih storitev, ki jim lahko pomagajo v vsakdanjem življenju. Sodelujemo na promocijskih dogodkih, kot je Veseli dan prostovoljstva, Festival za tretje življenjsko obdobje, Festival Lupa, Sejem Narava-zdravje, Teden vseživljenjskega učenja, predstavljamo se tudi v četrtnih/krajevnih skupnostih in drugih dogodkih na območju Slovenije. Brezplačen dostop do kakovostnih informacij je za starejše nujen, saj mnogi ne koristijo (v celoti) storitev in ugodnosti, ki so jim na voljo, ker z njimi niso seznanjeni. Tudi za mlajše družinske člane, ki skrbijo za starejše, je dostop do informacij ključen; pogosto se čez noč znajdejo v situaciji, ko morajo poskrbeti za svojega bližnjega, vendar nimajo ustreznega znanja o koriščenju storitev in možnostih pomoči. Z informiranjem o aktivnem staranju, socialni vključenosti starejših in njihovi pomembni vlogi pri prenosu znanja in izkušenj na druge generacije se spopadamo tudi s stereotipi in predsodki o staranju in tako zmanjšujemo strah pred staranjem ter posledično socialnim izključevanjem starejših ljudi iz družbe.

Zagovorništvo in opolnomočenje starejših ljudi

Temeljna vloga zagovorništva v socialnem varstvu je zastopanje interesov, želja, glasu ljudi, zagotavljanje polnopravnosti in nadomeščanje primanjkljajev moči in vpliva tistih posameznikov, katerih moč je šibka ali neenakovredno zastopana v primerjavi z drugimi člani družbe. V okviru programa Zagovorništvo in opolnomočenje starejših ljudi nudimo zagovorništvo, zlasti pomoč pri zastopanju v postopkih pred državnimi organi in organi lokalnih skupnosti, pomoč in podporo pri zastopanju v zadevah pred pravnimi osebami, ustanovami, zavodi, civilnimi, pravnimi in fizičnimi osebami.

Organizirano prostovoljstvo

V okviru programa Organizirano prostovoljstvo omogočamo vsem generacijam vključitev v organizirano obliko prostovoljstva, kjer lahko pridobijo izkušnje z delom s starejšimi ljudmi. Prostovoljci se z mentorsko podporo vključujejo v izvajanje društvenih programov (izjema je program Zagovorništvo in opolnomočenje starejših ljudi) in projektov. Vključijo se lahko tudi na področje družabništva, v okviru katerega naslavljamo osamljenost starejših ljudi. Prostovoljec družabnik obiskuje starejšega človeka, v okviru tega pa se lahko odpravita na sprehod, obisk gledališča in drugih prireditev, igrata družabne igre, se pogovarjata, bereta knjige, izvajata vaje za spomin ipd.