V četrtek, 20. in petek, 21. novembra 2025 je v Termah Zreče potekal 9. kongres socialnega dela, ki ga organizira Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani. Kongres je v dveh dneh ponudil bogat strokovni program s številnimi predavanji, predstavitvami raziskav, delavnicami in razpravami. Obravnavane so bile teme, povezane z razvojem teorije socialnega dela, skupnostnim delom, socialno politiko, digitalizacijo ter sodobnimi izzivi pri delu z različnimi skupinami ljudi. Udeleženci so imeli priložnost za izmenjavo izkušenj iz prakse, refleksijo svojega dela in za vzpostavljanje novih povezav med strokovnjaki iz različnih okolij.
Kongresa sta se udeležila tudi predsednik in strokovna delavka Gerontološkega društva Slovenije, ki sta v okviru sekcije Skupnosti in socialna vključenost v sodobni družbi predstavila prispevek z naslovom Socialno delo na presečišču staranja in duševnega zdravja: pomen psihosocialne podpore starim ljudem in krepitev duševnega zdravja.
V prispevku sta osvetlila dejstvo, da se socialno delo vse pogosteje srečuje z duševnimi stiskami starejših ljudi, ki so povezane z osamljenostjo, izgubo vlog, zmanjšano samostojnostjo in socialno izključenostjo. Poudarila sta pomen psihosocialne podpore kot procesa, ki temelji na odnosu, prisotnosti in zaznavanju subtilnih znakov stiske. Posebej sta izpostavila vlogo socialnega dela pri zgodnjem prepoznavanju težav ter ustvarjanju varnega prostora, kjer se starejši ljudje lahko izrazijo in ohranijo občutek dostojanstva.
Predstavila sta tudi izkušnje Gerontološkega društva Slovenije z izvajanjem programov, namenjenih krepitvi duševnega zdravja, med drugim delavnice za vaje spomina, ki poleg kognitivnih učinkov prispevajo k večji socialni povezanosti in občutku pripadnosti. Izpostavila sta, da prav vključevanje v skupnost in kakovostni medosebni odnosi pomembno prispevajo k zmanjševanju duševne stiske ter k bolj celostnemu pristopu k obravnavi starejših ljudi.
Udeležba na kongresu je za Gerontološko društvo Slovenije predstavljala pomembno priložnost za strokovno predstavitev delovanja, izmenjavo izkušenj in krepitev sodelovanja z drugimi institucijami ter posamezniki, ki delujejo na področju socialnega varstva in duševnega zdravja. Prav ti stiki so ključni za nadaljnji razvoj praks, ki prispevajo k bolj vključujoči in podporni družbi za starejše ljudi.
