28. maja 2025 je v organizaciji Gerontološkega društva Slovenije in v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana v Mestni hiši potekal strokovni posvet z naslovom Duševno zdravje v starosti: podpora starejšim v Mestni občini Ljubljana. Dogodek je združil več kot 60 udeležencev iz različnih strokovnih okolij – od zdravstva, socialnega varstva, znanstvenoraziskovalnih ustanov, nevladnih organizacij pa vse do predstavnikov lokalne skupnosti. Posvet je bil namenjen razpravi o ključnih izzivih in priložnostih na področju duševnega zdravja starejših, s poudarkom na pomenu medsektorskega sodelovanja, dostopnosti podpore v skupnosti in dobrih praks, ki že uspešno delujejo v Ljubljani in širše.

Poudarki iz strokovnih prispevkov

V uvodnem nagovoru je Amir Crnojević, predsednik Gerontološkega društva Slovenije, poudaril pomen povezovanja različnih strok in sektorjev pri ustvarjanju trajnostnih rešitev za duševno zdravje v starosti. V imenu Mestne občine Ljubljana je prisotne nagovorila Tanja Hodnik, vodja Odseka za zdravje in socialno varstvo, ki je izpostavila vlogo lokalnega okolja kot ključnega nosilca podpore starejšim občanom.

Prof. dr. Vesna Švab, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana

V svojem prispevku je prof. dr. Vesna Švab naslovila perečo problematiko osamljenosti in socialne izolacije med starejšimi, ki predstavljata pomembna dejavnika tveganja za pojav duševnih in telesnih motenj. Opozorila je, da socialna izolacija ni le psihološki problem, temveč neposredno vpliva tudi na somatsko zdravje – povezana je z višjo smrtnostjo, depresijo, kognitivnim upadom in povečanim tveganjem za institucionalizacijo. V prispevku je predstavila koncept skupnostne psihiatrične oskrbe, ki temelji na dostopnosti, sodelovanju med sektorji in personalizirani podpori. Poudarila je potrebo po sistemskem pristopu, v katerem bi imeli pomembno vlogo primarni zdravstveni delavci, socialne službe in nevladne organizacije. Izpostavila je tudi potrebo po večjem upoštevanju potreb starejših pri načrtovanju storitev duševnega zdravja ter priporočila oblikovanje interdisciplinarnih timov, ki bi delovali v skupnosti in prispevali k zmanjševanju izolacije ter krepitvi psihosocialne odpornosti starejših.

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani

V prispevku je osvetlil kompleksno povezavo med nevrodegenerativnimi boleznimi in duševnim zdravjem v starosti. Predstavil je glavne mehanizme, ki vodijo v propad možganskih omrežij, odgovornih za čustveno uravnavanje, razpoloženje, motivacijo in socialno vedenje. Opozoril je, da se številne duševne stiske – kot so depresija, tesnoba in spremembe v vedenju – lahko kažejo kot zgodnji znaki nevrodegenerativnih obolenj, vključno z demencami. Poudaril je pomen zgodnjega prepoznavanja simptomov in celostnega pristopa k obravnavi, ki vključuje ne le medicinsko diagnostiko, temveč tudi psihosocialno podporo bolniku in njegovim bližnjim. Poseben poudarek je namenil vlogi skupnosti in lokalnih podpornih mrež, ki so pogosto ključne za ohranjanje kakovosti življenja oseb z nevrodegenerativnimi boleznimi. Izpostavil je nujnost razvoja interdisciplinarnih praks ter večje ozaveščenosti med strokovnjaki in javnostjo glede te prepletenosti med duševnim in nevrološkim zdravjem v starosti.

Viš. pred. dr. Suzana Oreški, Nacionalni inštitut za javno zdravje

Dr. Suzana Oreški se dogodka zaradi neodložljivih strokovnih obveznosti ni mogla udeležiti, je pa vsebina njenega prispevka vključena v zbornik posveta. Prispevek se osredotoča na pomen zagotavljanja dostojanstva v dolgotrajni oskrbi starejših, kar vključuje spoštovanje človekovih pravic, krepitev avtonomije in razvijanje kakovostnih medosebnih odnosov med uporabniki storitev, izvajalci in institucijami. Oreški poudarja, da morajo biti vsi ukrepi in pristopi v oskrbi starejših usmerjeni k posamezniku in njegovim potrebam, ob tem pa opozarja tudi na potrebo po sistemskih spremembah, ki bi omogočile celostno, vključujočo in človeku dostojno dolgotrajno oskrbo. Ključni izziv ostaja vzpostavljanje medsektorskega sodelovanja med zdravstvom, socialnim varstvom in skupnostjo, ki bi podpiralo tako strokovne kot človeške vidike oskrbe.

Center za krepitev zdravja, Zdravstveni dom Ljubljana

Predstavnika Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Ljubljana sta predstavila preventivne aktivnosti, ki jih center izvaja na področju duševnega zdravja starejših. Poudarila sta pomen zgodnje prepoznave tveganj, celostnega pristopa in medpoklicnega sodelovanja pri delu s starejšimi osebami. Center v svojih programih vključuje skupinske delavnice, individualna svetovanja ter redno sodelovanje s strokovnjaki različnih profilov – od psihologov in dietetikov do fizioterapevtov in medicinskih sester. Izkušnje kažejo, da tovrstna obravnava pomembno prispeva k izboljšanju psihološke odpornosti, ohranjanju samostojnosti, telesnega zdravja ter občutka vključenosti, kar so ključni zaščitni dejavniki za duševno zdravje starejših.

Zavod za oskrbo na domu Ljubljana

Koordinatorica lokalne mreže Mateja Guštin je predstavila model prostovoljstva, ki nadgrajuje klasične oblike pomoči z vključevanjem uporabnikov storitev kot prostovoljcev. S tem starejši ne ostajajo le prejemniki podpore, temveč postanejo tudi njeni soustvarjalci. Pobuda »prostovoljec prostovoljcu« spodbuja povezovanje med posamezniki s podobnimi izkušnjami, kar krepi občutek pripadnosti, samopodobo in smisel. Ključno vlogo ima ujemanje osebnostnih lastnosti in interesov, kar omogoča vzpostavitev kakovostnih odnosov ter dolgoročno zmanjševanje občutkov osamljenosti.

Društvo Šola zdravja

Društvo je predstavilo svoj model vsakodnevne skupinske telesne aktivnosti kot učinkovito orodje za krepitev telesnega in duševnega zdravja starejših. Njihove vadbene skupine, ki delujejo po vsej Sloveniji, spodbujajo redno gibanje, socialno povezanost in psihološko dobrobit. Dnevna srečanja v naravi zmanjšujejo tveganje za depresijo in osamljenost ter hkrati krepijo občutek skupnosti, pripadnosti in življenjske vitalnosti.

Zveza društev za socialno gerontologijo

Skupina za samopomoč, uspešno rešuje socialne stiske starih ljudi, ohranja njihovo duševno in telesno pripravljenost ter v njih dviga samozavest za aktivno vključevanje v družbeno dogajanje. Skupino starih ljudi za samopomoč sestavlja do 10 oseb, praviloma starih nad 65 let. Osnovna dejavnost je pogovor, dopolnilne dejavnosti pa vse aktivnosti, ki ljudi zbližujejo in povezujejo. Skupino vodita dva usposobljena voditelja, sestajajo se redno enkrat tedensko od 1,5 do 2 uri. Posamezne skupine se na lokalni ravni povezujejo v mrežo skupin, ki je del nacionalne mreže skupin starih ljudi za samopomoč. Udeležba v skupinah za samopomoč, ki se srečujejo vsak teden, je brezplačna. Do danes jim je s predanim in plemenitim delom 732 prostovoljcev voditeljev uspelo ustvariti medgeneracijsko gibanje, v katerem se vsak teden v skoraj 450 skupinah starih ljudi za samopomoč srečuje preko 4000 ljudi. V Mestni občini Ljubljana se v 26 skupinah, ki jih vodi 30 prostovoljcev, tedensko povezuje 284 starejših ljudi.

Dnevni centri aktivnosti Ljubljana

V Mestni občini Ljubljana si prizadevajo za ustvarjanje okolja, v katerem lahko starejše občanke in občani ostajajo aktivni, povezani in soustvarjalci družbenega življenja. Pomemben steber te podpore predstavljajo dnevni centri aktivnosti (DCA), ki jih že vrsto let kontinuirano delujejo v različnih četrtnih skupnostih. Ti centri preprečujejo osamljenost, spodbujajo medgeneracijsko sodelovanje, krepijo občutek pripadnosti in pomembno prispevajo k duševnemu zdravju starejših. Gre za strukturiran, a hkrati odprt sistem podpore, ki ponuja pester nabor vsebin: od ustvarjalnih delavnic, ročnih spretnosti in umetniških dejavnosti, do pogovornih skupin, izobraževalnih predavanj ter rekreativnih vadb. Ti programi so namenjeni vsem, ki želijo izboljšati kakovost svojega življenja, zmanjšati občutek osamljenosti, razvijati nove veščine in aktivno prispevati k svoji osebnostni rasti ter boljšemu telesnemu in duševnemu zdravju. Dobre izkušnje DCA MOL  kažejo, da bi takšni centri morali postati del sistemske podpore na ravni lokalne skupnosti in države. Potrebni sta dolgoročna institucionalna in finančna podpora, ki bosta omogočali nadaljnji razvoj programov, usposabljanje kadrov ter večjo dostopnost teh storitev v različnih regijah.

Prof. dr. Miran Možina, Univerza Sigmunda Freuda Ljubljana

Predstavil je teoretska izhodišča in izkušnje iz pilotnega projekta, ki je temeljil na konceptih gerotranscendence in reminiscence. V središče je postavil notranji psihološki razvoj starejšega človeka ter pomen iskanja smisla, samorefleksije in povezanosti z drugimi. Projekt je pokazal, da lahko ciljno usmerjene aktivnosti, ki spodbujajo duhovno rast in integracijo življenjskih izkušenj, pomembno prispevajo k boljšemu duševnemu počutju in občutku osebne izpolnjenosti. Možina je poudaril, da je staranje lahko tudi obdobje ustvarjalnosti in notranjega bogatenja, če ga spremljajo razumevanje, podpora in prostor za osebno izražanje.

Doc. dr. Tanja Balažic Peček, Fakulteta za uporabne družbene študije

Skozi osebno izkušnjo je opozorila na družbene mehanizme, ki spodbujajo perfekcionizem, zanemarjanje notranjih potreb in duševnega zdravja, ter delila pot, po kateri je preko notranjega razkroja našla stik s sabo, naravo in ustvarjalnostjo. Posebej je izpostavila pomen samoaktualizacije ter spoštovanja človekovega dostojanstva v vseh življenjskih obdobjih, zlasti v starosti.

Zavod POMNI

Prispevek je predstavila Anita Demšar in predstavila pomen zgodnjega prepoznavanja kognitivnega upada in pomen ocenjevanja kognitivnih funkcij pri starejših v ambulantni praksi. Poudarila je vlogo presejalnih orodij in postopkov, ki omogočajo učinkovito podporo pri zaznavanju sprememb v duševnem zdravju. Izpostavila je pomen sodelovanja med zdravstvenimi, socialnimi in drugimi strokovnjaki ter izzive, s katerimi se pri tem soočajo v vsakdanjem delu na terenu.

Amir Crnojević, Gerontološko društvo Slovenije

Uvodoma je poudaril pomen celostnega pristopa k duševnemu zdravju starejših, pri čemer morajo zdravstveni, socialni, nevladni in izobraževalni sektor delovati usklajeno in dolgoročno. V svojem strokovnem prispevku je predstavil razmislek o nujnosti prepoznavanja duševnega zdravja kot enakovredne sestavine splošnega zdravja in kakovosti življenja v starosti. Izpostavil je potrebo po večji senzibilizaciji družbe za nevidne oblike duševnih stisk, s katerimi se soočajo starejši, in ob tem opozoril na premalo izkoriščen potencial skupnostnih programov. V svoji analizi se je naslonil na praktične izkušnje Gerontološkega društva Slovenije pri sodelovanju s posamezniki in organizacijami na terenu ter poudaril pomen participacije starejših pri oblikovanju in izvajanju programov, ki jih zadevajo. Crnojevićev prispevek je bil hkrati strokovno utemeljen in družbeno angažiran poziv k večji odgovornosti vseh akterjev v lokalnem okolju.

Skupna sporočila in zaključki posveta

Strokovni posvet je jasno pokazal široko strokovno, institucionalno in civilnodružbeno podporo celostnemu pristopu k duševnemu zdravju starejših. Prispevki predavateljev, predstavitve dobrih praks in izmenjava izkušenj so izpostavili več skupnih imenovalcev, ki jih je nujno upoštevati pri nadaljnjem razvoju področja:

  • potreba po zgodnjem prepoznavanju stisk in ukrepanju,
  • krepitev skupnostnih podpornih mrež,
  • boljše povezovanje obstoječih storitev in programov,
  • večja vključenost starejših kot aktivnih sooblikovalcev rešitev,
  • dolgoročna institucionalna in finančna podpora programom z dokazanimi učinki.

Dogodek je potekal ob visoki udeležbi in v duhu sodelovanja, kar potrjuje, da vprašanje duševnega zdravja starejših ostaja izjemno aktualno in presega okvire posameznih strok. Potreben je skupen napor, da se dobri pristopi ne le ohranijo, temveč tudi nadgradijo in vključijo v sistemske rešitve, ki bodo omogočale dostojno, vključujoče in duševno zdravo staranje za vse.