Duševno zdravje je več kot odsotnost bolezni. Je občutek notranjega miru, varnosti in smisla. Pri starejših ljudeh je ta del zdravja pogosto spregledan, čeprav je enako pomemben kot telesno zdravje.
Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da ima približno ena od sedmih oseb, starejših od 60 let, težave na področju duševnega zdravja. Najpogosteje gre za depresijo, tesnobo ali začetne znake demence. Veliko ljudi pogosto ostane brez ustrezne pomoči, ker so znaki prezrti ali razumljeni kot nekaj, kar “sodi k starosti”. Toda dolgotrajna žalost, občutek praznine ali umikanje iz družbe niso naraven del staranja.
Starejši ljudje se v tem obdobju življenja pogosto srečujejo z izgubo bližnjih, zmanjšano samostojnostjo, občutkom odvečnosti ali s tišino, ki počasi postane vsakdan. A prav tam, kjer se pojavi stiska, je mogoče zgraditi oporo bodisi s pogovorom, bližino in občutkom, da človek ni sam.
Dostop do pomoči ob kriznih dogodkih: letošnja rdeča nit Svetovnega dne duševnega zdravja
Letošnji svetovni dan duševnega zdravja izpostavlja pomembno vprašanje: dostop do pomoči pri duševnih stiskah v kriznih okoliščinah. Nacionalni inštitut za javno zdravje poudarja, da krizni dogodki kot so bolezni, izgube, nesreče, vojne razmere ali socialna negotovost, močno povečajo tveganje za duševne stiske. Zato je nujno, da pomoč ni le na voljo, temveč da je dosegljiva, pravočasna in razumljiva tudi za starejše ljudi, ki se v krizah pogosto znajdejo med najbolj ranljivimi.
Skupaj za duševno zdravje starejših ljudi
Da je duševno zdravje starejših ljudi tema, o kateri moramo govoriti odgovorno in strokovno, smo letos posebej poudarili tudi v Gerontološkem društvu Slovenije. V mesecu maju smo organizirali strokovni posvet z naslovom Duševno zdravje v starosti – podpora starejšim v Mestni občini Ljubljana, kjer so sodelovali strokovnjaki s področja gerontologije, psihologije, medicine, socialnega varstva in lokalnih skupnosti. Posvet je pokazal, kako pomembni so dostop do strokovne pomoči, sodelovanje med institucijami in ustvarjanje okolij, v katerih se starejši ljudje počutijo slišane in vredne pozornosti. Gradivo posveta je javno dostopno tudi v e-obliki.
Duševno zdravje se začne v odnosih
V društvu opažamo, da duševno zdravje ne temelji le na terapijah ali zdravilih. Pogosto se začne pri preprostem poslušanju. Na delavnicah za krepitev spomina, pri skupinskih srečanjih ali prostovoljskem delu starejši ljudje znova začutijo bližino, motivacijo in varno okolje, v katerem je dovoljeno govoriti o občutkih.
O duševnem zdravju starejših ljudi moramo govoriti brez sramu in predsodkov. Stiska ni znak šibkosti. Je človeški odziv na okoliščine, ki so pretežke, da bi jih nosili sami. Prav zato si starejši ljudje zaslužijo strokovno podporo, spoštovanje in dostopnost do pomoči – ne šele takrat, ko je prepozno.
Svetovni dan duševnega zdravja nas spominja, da notranji mir ni samoumeven. Nastaja v odnosih, v skupnosti in v zavedanju, da so tudi najtišje stiske vredne tega, da jih slišimo.